VABIMO VAS NA OTVORITEV RAZSTAVE 

NAGRAJENCI DLUM ZA LETO 2014,

V SREDO, 2. 9. 2015, ob 18. URI, V GALERIJO DLUM, NA ŽIDOVSKO 10, MARIBOR.

Razstavljajo:
Lučka Falk, Irena Gajser, Cvetka Hojnik, Ervin Kralj in Anka Krašna.

O delih bo spregovoril likovni kritik Mario Berdič. Razstavo bo odprl mag. Franci Pivec, predsednik kulturnih društev Maribora.

VABIMO VAS NA OTVORITEV RAZSTAVE

JANEZ VIDIC-ILUSTRACIJE

V SREDO, 13.5.2015, OB 19. URI, V GALERIJO DLUM, NA ŽIDOVSKO 10, MARIBOR.

UMETNIKA BO PREDSTAVILA KUSTOSINJA RAZSTAVE IN UMETNOSTNA ZGODOVINARKA, BREDA ILICH KLANČNIK.  RAZSTAVO BO ODPRL FRANCI PIVEC, PREDSEDNIK ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV MARIBORA. POVEZOVALEC PROGRAMA BO ZVONE LEBAR.

VABIMO VAS NA OTVORITEV RAZSTAVE 

ROK ZELENKO - PREGLEDNA RAZSTAVA 1977-2014

V ČETRTEK, 15.1.2015 OB 18. URI V GALERIJO DLUM, NA ŽIDOVSKO 10, MARIBOR.

UMETNIKA BO PREDSTAVIL DEJAN MEHMEDOVČ, LIKOVNI KRITIK, POVEZOVALEC PROGRAMA BO ZVONE LEBAR.
RAZSTAVO BO ODPRLA IRENA GAJSER, PREDSEDNICA DLUM

RAZSTAVA BO NA OGLED DO 7.2.2015

VABIMO VAS NA OTVORITEV RAZSTAVE  
 
ČLANIC IN ČLANOV DLUM
 
V SREDO, 19. 11. 2014, OB 19. URI, V GALERIJO DLUM, NA ŽIDOVSKO 10.
 
UMETNIKE BO PREDSTAVIL LIKOVNI KRITIK MARIO BERDIČ, PROGRAM BO POVEZOVAL ZVONE LEBAR, RAZSTAVO PA BO ODPRL  ČASTNI OBČAN MESTNE OBČINE MARIBOR,  DR. ALOJZ KRIŽMAN.

RAZSTAVLJAJO: 
Bogdan Borčič, Bogdan Čobal, Marjan Drev, Matjaž Duh, Lučka Falk, Erna Ferjanič, Jože Foltin, Irena Gajser, Stojan Grauf, Cvetka Hojnik, Milena Houška Pavlin, Dušan Klun, Redžo Kolaković, Zmago Kovač, Jasna Kozar, Ervin Kralj, Albin Kramberger, Anka Krašna, Metka Lipnik, Albin Lugarič, Slađana Matić Trstenjak, Marijan Mirt, Drago Mom, Zoran Ogrinc, Samo Pajek, Ludvik Pandur, Vojko Pogačar, Luka Popič, Zlati Prah, Gregor Pratneker, Branimir Ritonja, Janez Rotman, Oto Vogrin, Ljubica Zgonec Zorko, Vlasta Zorko.

VLJUDNO VABLJENI!

Razstavljena dela bodo na ogled do 8. 12. 2014.

VABIMO VAS NA OTVORITEV RAZSTAVE  AKADEMSKIH SLIKARJEV

RADA JERIČA IN BONIJA ČEHA,                 
“ČOPIČ ZBLIŽUJE”,

      
V SREDO, 8. 10. 2014, OB 18. URI, V GALERIJO DLUM, NA ŽIDOVSKO 10.

UMETNIKA BO PREDSTAVIL LIKOVNI KRITIK MARIO BERDIČ, PROGRAM BO POVEZOVAL ZVONE LEBAR, RAZSTAVO PA BO ODPRL PREDSEDNIK ZVEZE DRUŠTEV SLOVENSKIH LIKOVNIH UMETNIKOV,  ALEŠ SEDMAK.

NA HARFO BO ZAIGRAL BRIN BERNATOVIČ.

ZA POGOSTITEV BODO POSKRBELI PEKARNA HLEBČEK, VINOGRADNIŠTVO KEBRIČ IN VINA BARTOL.

Razstavljena dela bodo na ogled do 7. 11. 2014.
Odprto: torek - petek od 10. - 13. in 15. - 18. ure, sobota od 10. - 13. ure.

ZA POGOSTITEV BODO POSKRBELI PEKARNA HLEBČEK, VINOGRADNIŠTVO KEBRIČ IN VINA BARTOL.

Vljudno vas vabimo na otvoritev razstave slikarske dvojice
 
REDŽA KOLAKOVIĆA in JANEZA ROTMANA,
 
v sredo, 3. septembra 2014, ob 19. uri v galerijo DLUM, Židovska 10.

Umetniška dela obeh avtorjev bo predstavila MOJCA ŠTUHEC, univ. dipl. umet. zgod. 

Razstavo bo odprl direktor SNG Maribor DANILO ROŠKER, program bo povezoval ZVONE LEBAR.
 
Na otvoritvi razstave bo ob spremljavi pianistke OLGE PEČENY zapel baritonist JAKI JURGEC.
 
 
VLJUDNO VABLJENI!
 
 
 
Razstavljena dela bodo na ogled do 3. 10. 2014.
Odprto: torek - petek od 10. - 13. in 15. - 18. ure, sobota od 10. - 13. ure.

Likovni projekt (multimedijska likovna razstava/delavnica) s nazivom »Translokacija« je interaktivna predstavitev idej z katerimi se ukvarjam že skoraj desetletje. Že vrsto let senzibilno opazujem okolico in izbiram tiste podobe iz obkrožajoče vsakdanjosti, ki so potem novi nosilci intimnih podob na platnu ali kipu. Publiko nagovarjam s pomenljivimi naslovi svojih del (Mestne kode, Krajinska koda, …), saj gledalcem dopuščam povsem svobodno in prosto pot pri gledanju in razlaganju slikarske ali kiparske konstrukcije. Fokusiram se na točno izbrane motive oziroma detajle, vzete iz urbanega okolja različnih, meni intimno pomembnimi mesti (Zagreb, Ptuj, Maribor, …), ter tako ponujam svoje intimno dojemanje aktualnega prostora (in časa). Projekt Translokacija gre nekoliko dlje kot moje prejšnje likovne razstave. V uveljavljeni mariborski galeriji DLUM bom zraven slikarskih in kiparskih del spregovoril o odkritim seznanjam, ki sem jih doživel pri dosedanjem zbiranju teh kod. Interaktivni del razstave je uporaba sodobne tehnologije ter interaktivno odkrivanje kod obiskovalcev projekta/razstave. Pred kratkim smo v Sloveniji dobili »Street View – Google Maps«, ki nam omogoča vpogled v skoraj vsak kotiček urbanega slovenskega okolja. Obiskovalec bo lahko, iskanjem ter projekcijo zbrane fotografije na tla, stopal po še nerazkritih in spregledanih lastnih kodah.

VABIMO VAS NA ODPRTJE RAZSTAVE
 
"VABLJENI MLADI"
 
V GALERIJO DLUM, ŽIDOVSKA 10, KI BO 2. 7. 2014 OB 19. URI.

RAZSTAVLJAJOČI AVTORJI:
​Anja Podreka, Marjeta Medved, Slavica Isovska, Matic Čadej, Suzana Jović, Alja Košar, Jara Vogrič, Miha Knez
Eva Žula, Anže Jurkovšek, Maša Gala, Davor Mešić, Katja Sudec

Avtorje in njihova dela bo predstavila kustosinja razstave Nina Jeza, dipl. umet. zgodov.
 
Razstava bo odprta do 25.7.2014
Odprto torek-petek  od 10.-13. in 15.-18. ure ter soboto od 10.-13 ure.

VLJUDNO VABLJENI NA ODPRTJE RAZSTAVE ITALIJANSKEGA SLIKARJA
 
FAUSTA DE MARINISA,
POSLIKANI PAPIRJI
 
KI BO V SREDO, 4. 6. 2014 OB 19. URI.
 
UMETNIKA BO PREDSTAVIL LIKOVNI KRITIK MARIO BERDIČ, RAZSTAVO BO ODPRLA PREDSEDNICA DLUM IRENA GAJSER.
 
Razstavljena dela bodo na ogled do 26. 6. 2014.
Odprto: torek - petek od 10. - 13. in 15. - 18. ure, sobota od 10. - 13. ure.
 
NA OTVORITVI RAZSTAVE Sodelujeta:
Pekarna Hlebček in vinogradništvo Janžekovič.
 _____________________________________
 
Siete gentilmente invitati all’inaugurazione della mostra Carte dipinte di Fausto de Marinis, che si terrà mercoledì 04 / 06 / 2014, alle ore 19
presso la Galleria DLUM, Židovski Trg (Piazza Ebrea), Maribor, Slovenia.
 
PRESENTAZIONE: MARIO BERDIČ, CRITICO D ARTE 
INAUGURAZIONE: IRENA GAJSER, PRESIDENTE DELLA DLUM
LA MOSTRA RESTERA’ APERTA FINO AL 26 / 06 / 2014

VABIMO VAS NA OTVORITEV RAZSTAVE, KJER SE BOSTA PREDSTAVILA

ANKA KRAŠNA IN BOGE DIMOVSKI.

OTVORITEV BO V SREDO, 7.5. 2014 OB 19. URI,  V GALERIJI DRUŠTVA LIKOVNIH UMETNIKOV MARIBOR, ŽIDOVSKA 10.

O RAZSTAVLJENIH DELIH BO SPREGOVORIL LIKOVNI KRITIK MARIO BERDIČ.

RAZSTAVO BO ODPRL MAG. FRANCI PIVEC, PREDSEDNIK ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV MARIBORA, POVEZOVALEC PROGRAMA BO ZVONE LEBAR.

RAZSTAVLJENA DELA BODO NA OGLED DO 25.5. 2014.
SODELUJETA: PEKARNA HLEBČEK IN VINOGRADNIŠTVO JANŽEKOVIČ.
ODPRTO: TOREK-PETEK OD 10.-13. IN 15.-18. URE, SOBOTA OD 10.-13. URE.

Razstava nagrajencev DLUM 2013 pomeni, kot vsa leta do sedaj, poleg vsakoletne kolektivne predstavitve del članov DLUM, najpomembnejšo razstavno prireditev, omogočajoč predstavitev del ne le v matični galeriji na Židovskem trgu v Mariboru, marveč tudi v tujini. Lanska kolektivna razstava članov DLUM  z naslovom Sinergija generacij je potekala v skladu z značajem  projekta Prestolnica mladih, pri čemer je bilo tudi nekdanje likovno razstavišče Rotovž, kjer so se omenjene razstave odvijale že desetletja, začasno v pristojnosti organizatorjev tematskih prireditev, ki so rade volje sprejeli ponujeno medgeneracijsko sodelovanje.

Že vrsto let lahko spremljamo tipični pojav, da večina članic in članov DLUM na kolektivnih razstavah predstavlja motive iz narave, vključujoč cvetlice, travnike, gozdove, krajine z vedutami ali celo izjemne živalske motive, ki pa praviloma navezujejo na sodobno, perečo ekološko problematiko, četudi v prikriti obliki.

Ludvik Pandur je tako lani razstavil nagrajeni sliki iz najnovejšega cikla Flora (gre za rimsko boginjo cvetja in pomladi), kjer s svetlobno nasičenim, nežnim koloritom na belo presevajoči podlagi v svobodni kompoziciji ustvarja tkaninske preplete abstraktno asociativnih cvetov, pri čemer se tu in tam pojavijo zanj neobičajni črni grafizmi, tudi v obliki zelo tankih, minuciozno izvedenih dripingov. Na letošnji razstavi  nagrajencev pa predstavlja novejše primerke iz vzporednega cikla Lebdeče sanje, kjer se vmes pojavi celo mitološka človeška figura v umetnikovem prepoznavnem neomanierističnem "retro-slogu". Hkrati lahko v novejšem ustvarjalnem opazimo umetnikovo nagnjenje do doslikavanja že obstoječih starejših upodobitev, pri čemer nastajajo neobičajne, večslojne palimpsestne kompozicije, ki povezujejo različna ustvarjalna obdobja v enovito umetniško stvaritev.

Neposredno prepoznaven slog Gregorja Pratnekerja, ki združuje izročila različnih postimpresionističnih slogovnih varijacij v prepoznavnem ekspresivnem likovnem izrazu z nadrealističnim koloritom, ob uporabi lazurnega površinskega dripinga, upodabljajoč antropomorfna drevesa, skrivnostne potke in osamljene sprehajalce, ki stopajo skozi naravo s strahospoštovanjem, zavedajoč se njenega sakralnega značaja, očitno prepričuje tudi številne strokovne žirije pri podeljevanju nagrad. Najnovejša Pratnekerjeva posebnost so nenavadno veliki tabelni formati s poudarjenimi človeškimi figurami, ki so končno postali enakovredni objekti in subjekti narave, črpajoč življenjsko energijo v soodvisnosti in sožitju z njo. Sem sodita tudi tokratni dvometrski sliki ležečega formata z vsemi omenjenimi lastnostmi, kot pendanta prikazujoč zimsko in pomladno gozdno idilo s "častilcema narave" v malodane pravljični idili neomadeževanega biotopa.      

Lucija Stramec razvija najnovejši ciklus z naslovom Vrt naslad v smislu monokromatskih, v bistvu grisaillnih upodobitev dreves, vejevja, semen in listja na temnejših podlagah s presevajoče belimi likovnimi objekti v svobodni kompoziciji, kot bi opazovali sanjsko vizijo neukročene, divje narave na primeru (pra)gozdov. Upodobitve tako označujejo na gosto posejani, lebdeči vegetabilni detajli, razpršeni po celotni slikovni površini v smislu horror vacui, strahu pred praznino, pri čemer se izmenjavajo različne perspektive, saj gre za prepletanje pogledov na podrast, vmesne prostorske plane ali krošnje in hkrati izmenjavanje iluzije lebdenja z vtisom razsutosti po gozdnih tleh. Več kot očitna je vseprisotnost jesenske atmosfere odmiranja, kot bi šlo za umetničino individualno interpretacijo klasičnih moralizirajočih motivov, kot so vanitas, melanholija ali memento mori. Ob tem se postavlja vprašanje, ali je naslov cikla Vrt naslade (z aluzijo na Hieronima Boscha)  mišljen ironično z ekološkim opozorilom, saj ni opaziti nobenih plodov življenjske strasti, le asketska sivina umirajoče narave.

Tudi Marijan Mirt je zašel iz mestnih vedut globoko v krajino, saj tokrat kot nagrajenec predstavlja izbor iz najnovejšega cikla gozdov v obliki žičnih prepletov popolnoma nesubstančnih, miniaturnim instalacijam podobnih skulptur, ki  dejansko niso niti obla plastika niti relief niti slika, marveč vse v enem, dopolnjenih z efemernimi materiali, kot so papir, lepilni trak, lepilo ipd., v funkciji nosilcev poslikave. Še posebej neobičajna pa je stvaritev pejsažnega motiva v takšnem pogojno kiparskem mediju, točneje upodobitve zelenih gozdičev s prikritimi antropomorfnimi ali zoomorfnimi liki, navezujoč na umetnikov priljubljen antični lik Akteona, ki ga je boginja lova Diana spremenila v jelena, da so ga raztrgali njegovi lastni psi, še prej pa je seveda klical na pomoč z lastnega mobija.  

Na minuli kolektivni razstavi so morda najbolj presenetljiva dela predstavile DLUM-ove kiparke s kiparji ob boku, kot je na primer nagrajeni, v bronu odliti in v umetnino povzdignjeni, malodane groteskni, kontra-erotično učinkujoči par podvezice in modrčka Metke Kavčič, ki nekako nadgrajuje sočasne viseče bronaste draperije in čipkaste prtičke ter predhodni ciklus pločevinastih čipk, ki jih umetnica kot instalacije obeša v razstavnih prostorih. Na tokatni razstavi nagrajencev pa med drugim predstavlja tudi nenavadno skulpturo v obliki med seboj navpično zvarjenih rezil kos, brez ročajev, ponovno vnašajoč v svoj opus "moško" ostrino, ki pa jo mehča s čipkastimi perforacijami. Pomemben element je tukaj preigravanje svetlobe in sence na steni, kot projekcij visečih likovnih objektov, skrivnostno lebdečih v nekem nadrealističnem, sanjskem svetu.

Ob lanskem izboru nagrajencev je tričlanska žirija (Jerič, Jeza, Berdič) uvedla novost v smislu posebne pohvale, ki se osredotoča na izjemnost interpretacije že ustaljene likovne motivike.   

Neobičajno dramatično učinkujeta reliefno strukturirani krajini Matjaža Duha, ki je prestopil prag svoje izključno pestre barvitosti v nepestre črnine in uporabil kot robni dodatek ali marginalijo celo črno tiskan časopisni kolaž v smislu perforiranega filmskega traku, vključno s sekvenčno učinkujočimi navpičnimi linijami.  Še bolj nenavadno pa je večkrilno delo Retrospektiva, ki ga umetnik predstavlja tokrat, sestoječe iz štirih delov, treh slik in "stene", v smislu krajine in mestne vedute v njegovem najnovejšem, prepoznavnem slogu. Matjaž Duh sam pravi: "Želel sem problematizirati razstavno dejavnost v današnjem času, kjer avtorji razstavljamo kjerkoli  (vlažen , zatohel prostor, razpokana stena, ki je bila nazadnje pobarvana leta 1957). Imena avtorjev so printana na nalepke, ki se včasih tudi utrgajo ali pa zaradi vlage odstopajo." 

Manjšino, kot zmeraj, so predstavljale figuralne slikarske kompozicije, a zaradi specifike toliko bolj zanimive, kot na primer panoramska slika Prepričevanje cinemaskopskega formata Marjana Jelenca, kjer je med drugim naslikal silhueto kolega slikarja Stojana Graufa v živahni debati s svojo soprogo Darijo. Pa vendar Marjan Jelenc, kot zmeraj, tudi tokrat predstavlja najnovejša dela, med katerimi je eno, z naslovom Premoč narave, posvetil orkanu  Sandy, ki je jeseni leta 2012 prizadel zvezno državo New  Yersey (ZDA). O sliki pravi takole: "Po naravni katastrofi se je že polegel prah-dim, ki ga je še čutiti v atmosferi. Obstaja in prevladuje tišina, žalost, spomini, more, strah, tesnobe… Za takšno vzdušje sem moral izbrati kolorit, ki ne bo poudarjal ne dneva ne noči. Neverjetno, kako so lahko ruševine »lepe« in dobrodošle, kot likovni  motiv. Razmetani elementi predstavljajo kaos, asimetrijo, strogo ubranost, zrcalne ponavljajoče situacije so  v pozabi… Nered, ki ga je napravila narava, mi narekuje, da ustvarim likovni red  in vse materialne   ter psihične likovne elemente sestavim v urejeno likovno telo-celoto-sliko... V primeru, da sem opazovalcu slik pričaral občutke-podobne mojim, sem uspel."

Lanska bera nagrajenih in pohvaljenih avtorjev je bila nenavadno številčna, dokazujoč visoko kvaliteto ustvarjalcev, članov DLUM, ki se aprila letos z najnovejšimi deli predstavljajo v galeriji DLUM ter kasneje še v drugih galerijah, na primer v pordenonski "la roggia" in drugod.

Mario Berdič